Intervju z mag. Ladeja Godina Košir, predsednica Evropske platforme za krožno gospodarstvo (ECESP), ustanoviteljica in direktorica Circular Change
Kakšni so trendi krožnega gospodarstva v EU in po svetu?
Greta Thunberg, aktivistka, ki je uspela povezati mlade po vsem svetu v gibanje za podnebno pravičnost, je pomembno prispevala k temu, da so začeli mediji bolj izpostavljati vsebine, kot so: klimatska kriza, cilji trajnostnega razvoja (SDG’s), krožno gospodarstvo. To so tri povezane tematike, ki se v Evropi in globalno v zadnjem letu ne le intenzivno komunicirajo, temveč tudi sprožajo konkretne aktivnosti in ukrepanja. Še vedno pa se na razmere, ki so kritične – z našim načinom gospodarjenja namreč na številnih področjih presegamo planetarne meje – odzivamo prepočasi. Kriza zahteva krizni menedžment, akcijski načrt, implementacijo. Ursula von der Leyen, nova predsednica Evropske komisije, izpostavlja kot osrednji cilj nov »evropski zeleni dogovor« in celostno vizijo prehoda za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in preprečevanje nadaljnjega segrevanja planeta. Ti ukrepi naj bi sočasno zagotovili socialno pravičnost. To so trendi, ki narekujejo ustrezen odziv tudi v Sloveniji.
Kako vidite vlogo Slovenije pri spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo?
Slovenija je v Evropi prepoznana kot država, ki sledi načelom krožnega gospodarstva. Vizija 2050, Razvojna strategija 2030, Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo in SRIP za krožno gospodarstvo postavljajo okvir, znotraj katerega je prehod od linearnega v krožno gospodarstvo spodbujen kot prioritetna razvojna smer. Tudi za predsedovanje Slovenije Svetu EU leta 2021 smo izbrali krožno gospodarstvo kot eno od prednostnih vsebin. Še vedno pa nam manjkajo določeni elementi: močnejše medresorsko povezovanje in načrtovanje, sistemski pristop h konkretnim medsebojno usklajenim aktivnostim, spodbude za krožne pionirje – na področju davkov, financiranja, prenosa dobrih praks …
Kako ocenjujete prizadevanja Komunale Brežice na tem področju?
Komunala Brežice je odličen zgled za to, kako se konkretni krožni projekti udejanjajo v praksi. Sodelovanje z različnimi deležniki prispeva k razumevanju tega, kako lahko prav vsak od nas, pa naj bo osnovnošolec, podjetnik, znanstvenik …, s svojimi vsakodnevnimi odločitvami in izbirami deluje krožno. Zbiranje embalaže, jedilnega olja, oblačil – v to ste vključili praktično vse člane gospodinjstev, mlade in starejše. Kako inovativni ste, je potrdila vaša zmaga v sklopu Inovativnost – »AmCham Best of the Best«, kjer ste s podjetjem Agitavit Solutions in projektom »S pametnimi odpadki korak k čistejšemu okolju« prepričali žirijo. Lokalne skupnosti igrajo pomembno vlogo pri spreminjanju navad. Šele ko imamo pozitivne izkušnje in občutimo zadovoljstvo ob tem, da smo začeli ravnati drugače, okolju in družbi bolj prijazno, ko to postane naša zavestna izbira in ne prisila, trajnostno usmerjene rešitve zares postanejo trajne.
Kaj bi svetovali vsakemu občanu občine Brežice, da naredi za ohranjanje našega planeta?
Pet stvari, ki jih z lahkoto udejanji prav vsak, ne le v Brežicah, ampak v vsakem kotičku Slovenije (in drugod):
tekstilni žakelj v torbi (namesto plastične vrečke za enkratno uporabo);
steklenička za vodo (napolniš jo z vodo iz pipe in ne kupuješ vode v plastenkah);
kadar le gre, hodiš peš, voziš se s kolesom ali javnim prevozom (če si z avtom, zapelji še koga);
na krožniku naj bo manj mesa in več lokalne hrane (že babice so nas učile, da jejmo lokalno in sezonsko hrano);
manj nakupov in več izmenjav (uporabljajmo, kar imamo, in menjujmo reči, ki jih ne potrebujemo). In najpomembneje – bodimo sami zgled. Teh petih vodil se tudi sama z veseljem držim.
