Vsako leto neuporabljeni kabli, e-igrače, oblačila z LED lučkami, e-orodja, e-cigarete, detektorji dima, USB ključki, zobne ščetke in nešteto drugih majhnih potrošniških predmetov, ki jih potrošniki pogosto ne prepoznajo kot e-odpadke, nanesejo 9 milijard kilogramov e-odpadkov, kar je ena šestina vseh e-odpadkov po vsem svetu.
Ob rednih nadzorih kanalizacijskega omrežja in objektov opažamo, da se v kanalizaciji pogosto pojavljajo stvari, ki vanjo ne spadajo ter povzročajo motnje v delovanju kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav. Nekatere snovi lahko spremenijo sestavo odpadne vode do take mere, da se upočasni ali povsem zavre biološka stopnja čiščenja na čistilni napravi. Te snovi so lahko nevarne tudi za delavce, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Težave, ki se pojavijo zaradi nepravilnega ravnanja, so lahko zamašene cevi in posledično zalivanje kleti, razlivanje odpadne vode iz jaškov po dvoriščih ter poškodbe črpalk in druge opreme na kanalizacijskem omrežju in čistilnih napravah, odvajanje onesnažene odpadne vode neposredno v okolje ipd.
Pripravil: Dušan Harlander, dr. med., vodja Oddelka za okolje iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano
Plastične mase (v nadaljevanju plastika) so odkrili pred 180 leti, v praktični rabi pa so okoli 100 let. Zaradi dobrih lastnosti in nizke cene si danes skorajda ne moremo predstavljati življenja brez plastičnih izdelkov. Masovna proizvodnje plastike se je pričela pred približno 60 leti. V tem obdobju so na svetu proizvedli 8,3 milijarde ton plastike. Več kot 90 % proizvedene plastike je nereciklirane. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo do leta 2050 skupna količina plastike presegla 12 milijard ton (1).
Sedaj, po skoraj 100 letih intenzivne uporabe, so se pričele kazati zelo resne slabosti, ki morda pomenijo pomembna tveganja za okolje in zdravje vseh živih bitij.
Projekt Zeleno Posavje – za naravo in zdravje smo uspešno pripeljali h koncu. Naš cilj je bil izboljšanje ozaveščenosti prebivalcev o pomenu ohranjanja narave in okolja, in sicer o ponovni uporabi stvari, krožnem gospodarstvu, plastiki, pomenu pitja vode iz pipe, zmanjšanju količin zavržene hrane in ločenem zbiranju odpadkov ter jedilnega olja. Vsi skupaj širimo zavest, da je zelena narava pomembna za nas in naše zanamce. Projekt je zaključen, vendar naše delo še zdaleč ni končano. Primeri dobrih praks naj se nadaljujejo tudi v prihodnosti. Nekateri pereči problemi, kot je uporaba plastike, še niso dokončno razrešeni. Odnos do okolja je ogledalo naše družbe.
Intervju z mag. Ladeja Godina Košir, predsednica Evropske platforme za krožno gospodarstvo (ECESP), ustanoviteljica in direktorica Circular Change
Vsak prebivalec Slovenije letno pridela v povprečju več kot 450 kilogramov odpadkov, kar znaša kar 1,3 kilograma odpadkov na dan. Z ločevanjem in recikliranjem v domačem okolju pa lahko zagotovimo predelavo večine odpadkov in tako storimo pomemben korak k čistejšemu življenjskemu okolju.
Lovro Bedenk
